Svensk ordbok 2009, webbversion
spo
`
ling
substantiv
~en ~ar
spol·ing·en
●
oerfaren (men självsäker) ung man
vard.; nedsätt.
psykol.
yrk.
en ung spoling
sedan 1825
till sv. dial.
spole
’lång, smal pojke’; samma ord som
spole