Svensk ordbok 2009, webbversion
epizooti
´
substantiv
~n ~er
epi·zo·oti·er
●
epidemi bland djur
veter.
zool.
en epizooti av mul- och klövsjuka
sedan 1846
till grek.
epi
´
’på; bland’ och
zo
´
on
’djur’; jfr
zoologi